(Resumé på romska, kelderash) Konik či kamel te avel korovetso – Romnia anda štar generatci. Katar le patretsi kai mukhle amenge le phure, materialo thaj pušimata phenel e Jeanetta pa peski pra mami e Worza, peski mami e Lenka, peski dej e Pavla thaj pa peste. Si dželi kai mankil ande amaro divano, univar ferdi sas ame uni purane patretsi po žutimos. i čačo amaro divano? či žjanas numa ramosardam puterde ilesa, kamlimasa thaj respektosa.
E pra mami Worza
La Jeanettaki pra mami Worza arakhadjili ande Russia tela le berš -1800 šela.Peske romesa thaj peske šejasa len o paraxodo ži kai e latinamerika karing le berš-1910. Tela kudo drom po paraxodo arakhadjol la Jeanettaki mami e Lenka. Kana ande jekh žjes o pra papo merel atunči amboldel e Worza palpale ande Europa. Peske trine mai činore šejantca aresel voj ande Polska thaj rodel peska peja la Zofia. Pala uni berš ande Polska ansuril pe voi le Frinkasa kai siles duj šave, o Miloz thaj o Wania.
E mami Lenka
Le žuvlia pa mura pra mamiaki rig drabarenas thaj sičarde vi penge šejan te drabaren. La Jeanettaki mami e Lenka kerel buči sar jekh professionalnio drabarni de katar peske terne berš. Voi suvel šukar gada thaj lel pe patreturi kai čače patretaš. Le patretsi mangel le sar postal thaj servil le pe reklama.
talet. Patreto postal. E mami Lenka ando maškar le verontca. Polska kana getonas le berš 1920.
Mura dejako thaj dadesko abiav ande Polska 1967. Muri dej ande abiaveske ˇcalia pe ˇcaˇci rig, muro dad tomna opre pe stingo rig.
Muri dej e Pavla
La Jeanettaki dej e Pavla arakhadjili ando berš 1938. Jekh berš pala kudo, ando pervo september 1939 žjal o Niamtso andre ande Polska thaj kadia lel pe o dujo lumiako marimos. Jekh defial phari vriama lel pe. Le nazisturi, kai si lende e butaria, kamen te mudaren sa le romen.
O dujto marimos.
But anda la Jeanettake niamuri mudardele le nazisturi ande le veša, pe kimpuri thaj pe droma, kavren mudarde ande le kampuri. Pe sa e Polska vazdine kampuri kai mudarenas le manušen. Ando kampo kai bušolas Auschwitz- Birkenau ande Polska kerde jekh specialnio ” romano kampo”. Kotse mudarde karing 12 000 romen.
Pala o marimos.
Kana getosailo o marimos ande le berš 1945 rodenas le niamuri kai trajisarde pala jekh avres. Ande kudia vriama la Pavla vuže sila jekh činoro phral kai bušol Fardi. Akana vuže avili e vriama la pačaki thaj vojaki. La Pavla si la but liberta thaj voja ferdi trubul te inkerel le romane zakoja. Le Fardesa kerelas but droma pe gava. Kerenas laše love, O Fardi hanolas, e Pavla drabarelas, thaj vi bičinenas ponjevi. Ande le berš -1967 ansurilpe e Pavla.
Jeanette
La Pavlako lašo trajo lape te getol strazom. Musai sas lake vuže te kerel buči zurales ke ande devleske vas sas, numa ande jekh žjes da lake pa šero thaj geli palpale kai peski dej te hodinil. Lako štrafo sas zuralo či mai primisarde la palpale. Faima saste aven le dželi kaver fialo te avilosas la jekh šav kam nas te paradžol laki čera. Numa akana arakhadjili jekh šejori, kai bušol Jeanetta, kai arakhadjili 1968 ando Lodsz.
Lenka, Pavla thaj e Jeanetta mučinpe ande but riga la polskake kai akana vuže porončil e Russia pe Polska. E phuri Worza merel. Jekh viastia žjal thaj phirel: ” E Russia kamel pezor te lel le terne muršen sar ketani”. Le niamuri daraile thaj denpe duma sar te našen.
Muri dej thaj me mangas love pe jekh parkeringo ando Trieste. Milaj diminiatsi 1971.
Italia.
E Pavla kerda peske jekh passaport pe mita thaj našel peska familjasa ande yugoslavia. Kotsar žjal mai dur ži ando trieste ande Italia. Kotse aresen ande jekh baro kampo kai bušolas, Padriciano. Skurto vriama pala kudo avile but anda lenge niamuria palal.
E pervo vriama ando Švedo.
Ando Padriciano den kadala polskaki/romani familja baro rindo thaj halon len te ingeren len ando Švedo. Ando Januari 1972 aresen von ando Norrköping. Anda gor bešenas ande jekh kampo ando Flen, pe tumnia 1972 mučinpe von ando Västerås. Muri dej e Pavla lape te žjal ande škola pe kursuri, te sičol švedisko thaj kerel jekh edukatcia pe ekonomiaki assistenta.
Jeanetteko trajo de glata thaj sar šej bari.
Kana e Jeanetta lape ande škola ferdi voi si ande klassa kai sila tuniariko bal thaj bare čungi. kana sas šej bari parudjili thaj las pe te buntujilpe. Či delas lake ando gor či o stramo thaj či e dab, voi kamel te žjal ande škola thaj vi te avel la mai liberta. Ande jekh žjes kana xalepe zurales khere, la voi thaj gelitar keral. Maškar le berš 1982 ži kai 1984 bešel voi ande 22 fialuri khera čorenge. Naj či jekh patreto katar kudia vriama. E Jeanetta butivar našel katar kudo la khera thaj kadia jekh riat kana našli arakhla le Staffanos. Von namorinpe thaj aliarenas pe sar o Romeo- thaj Julia.
O staffan thaj me, jekh Romeo thaj Julia.
Jeanette thaj Staffan
Ando berš 1988 ansurilpe e Jeanetta thaj o Staffan. Len si duj glati. E Jeanetta manas primime katar e romani kumpania. Či dikhla peska familja pe štar berš thaj lako ilo nango kai či dikhel len. Lokores pale maladjol peska dejasa thaj mamiasa, numa naj lake slobodo te avel kai pačiva thaj maškar e romani kumpania. Lake niamuri phenen ke došalila thaj ke trubulas te avel lake lazav. Kana e mami Lenka nasvajli geli late ka pato thaj kotse jertisarda lake.
Kana O Staffan thaj E Jeanetta vužem ansurime le de tranda panž berš. Lenge glati si phure thaj den ando gor mišto. E mami Lenka geli mai dur, muri dej e Pavla bešel ando kher le phurengo thaj e Jeanetta si la jekh laši buči sar birevitca. Lako trajo sar Romeo thaj Julia getol šukar.
